Preobrazba

Vsakič se zamislim ob dejstvu, da morajo nekatera semena dobesedno skozi ognjeni krst, da lahko vzklijejo. Kot ta kalifornijski ognjeni mak na sliki. Zacvetel je po velikem požaru v Tassajari, ki sem jo prav takrat obiskala. Seme je lahko dejavno še par let, potem spet zaspi do nove ognjene preobrazbe.

Kaj ognjeni mak uči nas, ljudi? Veliko je zgodb, ki govorijo o preizkušnjah, ki čoveka zbudi v Človeka. Znano je Budovo učenje: prva resnica je, da je življenje trpljenje, druga resnica je, da obstaja vzrok za trpljenje, tretja, da obstaja prenehanje trpljenja in četrta, da obstaja pot ven iz trpljenja.

Kaj je človeško seme, ki mora skozi ognjeni krst? Kje je naše seme, naše bistvo? To je mogoče vprašanje za filozofe ali duhovne učitelje, vendar lahko iskren pogled v našo družbo, še bolje v našo notranjost, pokaže marsikateri odgovor.

Sledimo temu kar čutimo v sebi ali temu kar nam narekuje družba. Za integriteto je potreben pogum. Kako najti ravnovesje? Veliko lažje je, če smo imeli skrbnike, ki so to živeli in nam je bilo to že položeno v zibko. Kaj pa, če nismo imeli vzora, še slabše, da nas niso ti nikoli upoštevali? Kje se potem lahko naučimo kako slediti temu, kar čutimo? Si to sploh lahko dovolimo ali to spada v svet sanjačev?

Integriteta je pomembna vrednota in če se ozremo naokoli sebe, predvsem na ljudi, ki jih redno poslušamo v svetovnih medijih, potem vidimo, da je to vrednoto zamenjal privilegij. Postanemo oportunisti, se obračamo z vetrom, ker nimamo notranjega kompasa. Si res lahko rečemo samo: pač v takem svetu živimo?

Si upamo od-učiti vzorcev, ki nas oddaljujejo od samih sebe, vendar nam omogočajo toplo udobje neživosti, občutka, da smo pomembni, čeprav znotraj nas kluje dvom? Ognjeni krst je lahko izguba partnerja, izguba službe, imetja, imena, izguba bližnje osebe ali lastnega zdravja.

Preobrazba je proces, ko se v novih okoliščinah ne znajdemo več. Ko ni več tako kot smo navajeni in da ohranimo sebe, moramo prav tu, v sebi, poiskati naše jedro in bistvo. To pa pomeni le, tako kot v primeru s semenom ognjenega maka, da se odpremo temu kar v resnici smo. Dovolimo si čutiti čustva, ki si jih prej nismo upali ali nismo smeli. Pustimo, da seme v nas vzklije. Ker pa smo v stiku, ni težko zagotoviti varnosti in nege, ki jo to seme rabi za razcvet.

Preobrazimo se v integrirano in celovito osebo, ker smo stopili stik v svojo šibko platjo in to nam paradoksalno da moč, da se postavimo na svoje noge in sprejmemo vse svoje dele.