Transakcijska analiza

Danes je transacijska analiza (TA) opredeljena kot teorija osebnosti in sistematična psihoterapija za osebnostno rast in spreminjanje.

Teorija osebnosti temelji na modelu egostanj kot prvi temelj TA, ki nam pomaga razumeti človekovo vedenje, mišljenje in čustvovanje; je osnova teoriji komunikacije in teoriji otrokovega razvoja na podlagi življenskega scenarija, ki je drugi temelj teorije.

Model egostanj predstavljajo Otroka, Straša in Odraslega. Nekateri jih imajo za jasno določene načine vedenja, čustvovanja in mišljenja, vendar se sodobna stroka zavzema za pretočnost le-teh in npr. egostanje Otroka ni le naš nezadovoljeni del, ki izivira v otroštvu in nas nezavedno vpliva v odraslem življenju, ampak je tudi naš vir ustvarjalnosti, ki jo potrebujemo za kakršenkoli premik v življenju. Ne gre za naš arhaičen del, ampak del, ki je vseskozi z nami in zahteva pozornost in je naš vir ustvarjanja tekom celega življenja.

Egostanje Straša vključuje najpogosteje ponotranjena navodila, prepovedi, zapovedi (introjekt), ki nas navadno priganja ali vzpodbuja in pogosto tudi ovira, da bi se odzvali glede na trenutne okoliščine in ne na podlagi našega naučenega odziva.

Egostanje Odraslega predstavlja zmožnost odzvati se na dejanske okoliščine, omogoča nam spontanost in neodvisnost. Po Ericu Bernu je cilj psihoterapije avtonomnost, ki je zmožnost zavedanja, intimnosti in spontanosti, kar velja za Odraslo egostanje

Teorija egostanj je ključna za razumenje teorije iger, ki jo na podlagi obrambnih mehanizmov je razvil Eric Berne. Poznamo igre prvega, drugega in tretjega reda (Cornell, 2019). Ločijo se glede na to kako zgodaj oz. kako globoko v nezavednem se določena dinamika v odnosa skriva. Prvi red splošno velja za družbene norme oz. pravila obnašanja, ki nam omogočajo predvidevanje v naših odnosih in že z zavedanjem in kognicijo lahko naredimo spremembo v našem vedenju, v naših čustvih in mišljenju. Drugi red iger velja za ohranjanje našega skripta in za sprememo naših vzorcev ni dovolj le kognicija, v tem primeru zelo pomaga psihoterapija. To stopnjo je Berne pojasnil s konfliktom zavednim delom komuniciranja in nezavednim virom motivacije. Tretja stopnja iger je najbolj trdovratna za možnost sprememb, ker je v našem tkivu, vzorci komunikacije so nastali zelo zgodaj, ko naš govor še ni bil razvit in nam sama kognicija za spreminjanje ne bo dovolj pomagala, da bi imeli zadovoljiv občutek kontrole nad našim vedenjem, čutenjem in mišljenjem. Berne se je zato v svoji teoriji odmaknil od nezavednih izkušenj in motivacije, vendar sodobna transakcijska analiza in tudi sodobna psihoterapija na sploh ve, da je ta del prisoten v večji ali manjši meri vseh nas in z vztrajnostjo in zavedanjem lahko vplivamo na sprejemanje in spreminjanje naših trdovratnejših motivacij potreb.

Ko povežemo egostanja in igre dobimo zelo kopleksen in pomemben teoretičen del transakcijske analize: življenjski scenarij ali skript. Glavni osnutek našega življenjskega skripta napišemo tja do sedmega leta starosti, vendar to ne pomeni, da smo obsojeni na ponavljanje istih vzorcev do konca življenenja. Z zavedanjem ozaveščamo svoja dejanja, čustvovanje in mišljenje in tako se ne odzivamo iz reakcije, ampak se naučimo delovati iz dejanskih okoliščin. Podobno nas dramatični dogodki vržejo iz skripta in svet začnemo doživljati drugače, včasih je vir te spremembe psihoterapija.

Biti v skriptu pomeni, da se odločamo nezavedno na podlagi preteklih izkušenj in na podlagi naših obrambnih mehanizmov. Z delom na sebi osvojimo spontanost, zmožnost intimnosti in zavedanja, kar je Berne postavil za cilj psihoterapije.