Več poguma je potrebnega pri soočenju z lastnimi sencami in s temnimi ulicami naše družbe kot ga potrebuje vojak na bojišču.
William Butler Yeats
Psihoterapija ni taka kot fizika ali matematika, kjer je rezultat jasen in predvidljiv. Spremeljivke, ki jih vnašamo v to enačbo so drugačne narave in jih ne moremo meriti na isti racionalen dokončen način. Terapija je proces spreminjanja, rasti, razstavljanja in sestavljanja. Kljub tej neopredeljenosti rezultatov terapije obstaja veliko raziskav o uspešnosti in pozitivnih učinkih psihoterapije. Na temo pozitivne učinkovitosti transakcijske analize je cela vrsta študij, ki so dostopne na spletu: https://www.instatpi.com/efectividad-del-at
Povzetek nekaterih raziskav o učinkovitosti si lahko preberete tudi:
Vsakič se zamislim ob dejstvu, da morajo nekatera semena dobesedno skozi ognjeni krst, da lahko vzklijejo. Kot ta kalifornijski ognjeni mak na sliki. Zacvetel je po velikem požaru v Tassajari, ki sem jo prav takrat obiskala. Seme je lahko dejavno še par let, potem spet zaspi do nove ognjene preobrazbe.
Fire Poppy
Kaj ognjeni mak uči nas, ljudi? Veliko je zgodb, ki govorijo o preizkušnjah, ki čoveka zbudi v Človeka. Znano je Budovo učenje: prva resnica je, da je življenje trpljenje, druga resnica je, da obstaja vzrok za trpljenje, tretja, da obstaja prenehanje trpljenja in četrta, da obstaja pot ven iz trpljenja.
Kaj je človeško seme, ki mora skozi ognjeni krst? Kje je naše seme, naše bistvo? To je mogoče vprašanje za filozofe ali duhovne učitelje, vendar lahko iskren pogled v našo družbo, še bolje v našo notranjost, pokaže marsikateri odgovor.
Sledimo temu kar čutimo v sebi ali temu kar nam narekuje družba. Za integriteto je potreben pogum. Kako najti ravnovesje? Veliko lažje je, če smo imeli skrbnike, ki so to živeli in nam je bilo to že položeno v zibko. Kaj pa, če nismo imeli vzora, še slabše, da nas niso ti nikoli upoštevali? Kje se potem lahko naučimo kako slediti temu, kar čutimo? Si to sploh lahko dovolimo ali to spada v svet sanjačev?
Integriteta je pomembna vrednota in če se ozremo naokoli sebe, predvsem na ljudi, ki jih redno poslušamo v svetovnih medijih, potem vidimo, da je to vrednoto zamenjal privilegij. Postanemo oportunisti, se obračamo z vetrom, ker nimamo notranjega kompasa. Si res lahko rečemo samo: pač v takem svetu živimo?
Si upamo od-učiti vzorcev, ki nas oddaljujejo od samih sebe, vendar nam omogočajo toplo udobje neživosti, občutka, da smo pomembni, čeprav znotraj nas kluje dvom? Ognjeni krst je lahko izguba partnerja, izguba službe, imetja, imena, izguba bližnje osebe ali lastnega zdravja.
Preobrazba je proces, ko se v novih okoliščinah ne znajdemo več. Ko ni več tako kot smo navajeni in da ohranimo sebe, moramo prav tu, v sebi, poiskati naše jedro in bistvo. To pa pomeni le, tako kot v primeru s semenom ognjenega maka, da se odpremo temu kar v resnici smo. Dovolimo si čutiti čustva, ki si jih prej nismo upali ali nismo smeli. Pustimo, da seme v nas vzklije. Ker pa smo v stiku, ni težko zagotoviti varnosti in nege, ki jo to seme rabi za razcvet.
Preobrazimo se v integrirano in celovito osebo, ker smo stopili stik v svojo šibko platjo in to nam paradoksalno da moč, da se postavimo na svoje noge in sprejmemo vse svoje dele.
Kot cilj psihoterapije je Eric Berne navajal avtonomijo, ki je ni nikoli zares definiral. Opisal pa jo je kot zmožnost:
spontanosti,
zavedanja in
intimnosti.
Za avtonomno življenje je potreben pogum. Človek ne more živeti kot samotni otok in avtonomija ne pomeni tega. Si lahko dovolimo vdihiti življenje temu kar je v nas na vpogled množici številnih drugih ali imamo občutek, da se moramo boriti, da nas kdo opazi? Delujemo iz svoje moči ali se prilagajamo tihim pravilom družbe, katerih se pogosto še sami ne zavedamo. To je lahko glas našega skrbnika, katerega smo morali poslušati v otroštvu in se nismo spraševali, če je navodilo dejstvo ali ne. Ker je naš skrbnik. Ker že ime pomeni nekoga, ki skrbi za nas. Vendar ne vedno najbolje. Kot tudi avtoritete kasneje v našem življenju – ne vedno najbolje. Vendar odrastemo in dobro se je razgledati okoli sebe in prevetriti prepičanja, ki jih nosimo v sebi in nas usmerjajo v življenju. Poglejmo samo kakšen je svet, v katerem živimo. Ne deluje zdravo.
Kje je meja, ki ločuje naše avtentične občutke, ki želijo dobiti svoj glas in med pravili družbe, ki nam svoja pravila postavlja kot varen pristan vsakega našega naslednjega koraka.
To ni enostaven proces in večina ljudi se s tem niti ne želi soočati. Vendar v življenju pridejo okoliščine, ki jih ne znamo obvladati in takrat nam zamolčani izraz kriči v lasten obraz. Bolj silovito kot kdajkoli. To vidimo tudi v današnjem svetu, ko pol sveta kriči po pravici, da samo je, pol sveta pa se niti ne zaveda, da je problem obstaja, spet tretji verjamejo v magično rešitev, ker racionalne reštive ne vidijo.
Smo zares avtonomni? Naša družba, ki je danes kar vse človeštvo, vsekakor ni, ker krči iz bolečine nevidnosti, neupoštevanja in ja, celo zanikanja obstoja svojega dela….kateri vaš del kriči po vidnosti, upoštevanju….ljubezni?
Pred nekaj dnevi me je presunil citat, ker je tako zelo aktualen:
Več poguma je potrebnega pri soočenju z lastnimi sencami in s temnimi ulicami naše družbe kot ga potrebuje vojak na bojišču.
Upam, da nam ne zmanjka poguma. Dati glasu v nas priložnost. Dolgo časa je bil neupoštevan in mogoče bo kričal. Želim si, da se ga ne ustrašimo. Nevihta bo minila.
Danes je transacijska analiza (TA) opredeljena kot teorija osebnosti in sistematična psihoterapija za osebnostno rast in spreminjanje.
Teorija osebnosti temelji na modelu egostanj kot prvi temelj TA, ki nam pomaga razumeti človekovo vedenje, mišljenje in čustvovanje; je osnova teoriji komunikacije in teoriji otrokovega razvoja na podlagi življenskega scenarija, ki je drugi temelj teorije.
Model egostanj predstavljajo Otroka, Straša in Odraslega. Nekateri jih imajo za jasno določene načine vedenja, čustvovanja in mišljenja, vendar se sodobna stroka zavzema za pretočnost le-teh in npr. egostanje Otroka ni le naš nezadovoljeni del, ki izivira v otroštvu in nas nezavedno vpliva v odraslem življenju, ampak je tudi naš vir ustvarjalnosti, ki jo potrebujemo za kakršenkoli premik v življenju. Ne gre za naš arhaičen del, ampak del, ki je vseskozi z nami in zahteva pozornost in je naš vir ustvarjanja tekom celega življenja.
Egostanje Straša vključuje najpogosteje ponotranjena navodila, prepovedi, zapovedi (introjekt), ki nas navadno priganja ali vzpodbuja in pogosto tudi ovira, da bi se odzvali glede na trenutne okoliščine in ne na podlagi našega naučenega odziva.
Egostanje Odraslega predstavlja zmožnost odzvati se na dejanske okoliščine, omogoča nam spontanost in neodvisnost. Po Ericu Bernu je cilj psihoterapije avtonomnost, ki je zmožnost zavedanja, intimnosti in spontanosti, kar velja za Odraslo egostanje
Teorija egostanj je ključna za razumenje teorije iger, ki jo na podlagi obrambnih mehanizmov je razvil Eric Berne. Poznamo igre prvega, drugega in tretjega reda (Cornell, 2019). Ločijo se glede na to kako zgodaj oz. kako globoko v nezavednem se določena dinamika v odnosa skriva. Prvi red splošno velja za družbene norme oz. pravila obnašanja, ki nam omogočajo predvidevanje v naših odnosih in že z zavedanjem in kognicijo lahko naredimo spremembo v našem vedenju, v naših čustvih in mišljenju. Drugi red iger velja za ohranjanje našega skripta in za sprememo naših vzorcev ni dovolj le kognicija, v tem primeru zelo pomaga psihoterapija. To stopnjo je Berne pojasnil s konfliktom zavednim delom komuniciranja in nezavednim virom motivacije. Tretja stopnja iger je najbolj trdovratna za možnost sprememb, ker je v našem tkivu, vzorci komunikacije so nastali zelo zgodaj, ko naš govor še ni bil razvit in nam sama kognicija za spreminjanje ne bo dovolj pomagala, da bi imeli zadovoljiv občutek kontrole nad našim vedenjem, čutenjem in mišljenjem. Berne se je zato v svoji teoriji odmaknil od nezavednih izkušenj in motivacije, vendar sodobna transakcijska analiza in tudi sodobna psihoterapija na sploh ve, da je ta del prisoten v večji ali manjši meri vseh nas in z vztrajnostjo in zavedanjem lahko vplivamo na sprejemanje in spreminjanje naših trdovratnejših motivacij potreb.
Ko povežemo egostanja in igre dobimo zelo kopleksen in pomemben teoretičen del transakcijske analize: življenjski scenarij ali skript. Glavni osnutek našega življenjskega skripta napišemo tja do sedmega leta starosti, vendar to ne pomeni, da smo obsojeni na ponavljanje istih vzorcev do konca življenenja. Z zavedanjem ozaveščamo svoja dejanja, čustvovanje in mišljenje in tako se ne odzivamo iz reakcije, ampak se naučimo delovati iz dejanskih okoliščin. Podobno nas dramatični dogodki vržejo iz skripta in svet začnemo doživljati drugače, včasih je vir te spremembe psihoterapija.
Biti v skriptu pomeni, da se odločamo nezavedno na podlagi preteklih izkušenj in na podlagi naših obrambnih mehanizmov. Z delom na sebi osvojimo spontanost, zmožnost intimnosti in zavedanja, kar je Berne postavil za cilj psihoterapije.
Psihoterapija Upati.si 